V Bitenčevi dvorani bo od 1. aprila do 12. junija na ogled razstava Legenda o Veroniki Deseniški, ki odpira pogled v eno najbolj pretresljivih in hkrati romantičnih zgodb srednjeveške zgodovine. Gre za gostujočo razstavo, s katero Zavod za kulturo Bled in Muzeji Hrvaškega Zagorja nadaljujejo uspešno sodelovanje.
Legenda o Veroniki Deseniški je ena najbolj znanih ustnih pripovedi Hrvaškega Zagorja. Zgodba o tragični ljubezni grofa Friderika II. Celjskega in lepe plemkinje Veronike iz sosednjega Desinića je globoko vtisnjena v zgodovinski spomin lokalne skupnosti. Ta legenda je tesno povezana s srednjeveškim gradom Veliki Tabor ter skupaj z njim tvori edinstveno kulturno celoto, svojevrsten dialog s preteklostjo – pogosto jo omenjajo kot eno izmed sto najlepših in najpomembnejših hrvaških legend.
Pripoveduje o tragični ljubezni med Friderikom II. Celjskim, sinom mogočnega grofa Hermana II. Celjskega, in plemkinjo nižjega rodu Veroniko Deseniško. Njuna zveza je naletela na močno nasprotovanje Friderikovega očeta, ki je zaradi družbenih in političnih razlogov ni odobraval. Po zgodovinskih virih je bila Veronika obtožena čarovništva, vendar je bila na sodnem procesu oproščena. Kljub temu je, domnevno leta 1428, umrla v skrivnostnih okoliščinah na gradu Ojstrica, kjer je bila zaprta. Njeno smrt zgodovinarji pogosto povezujejo z ukazom Hermana II., naj jo utopijo.
Razstava obiskovalcem približuje zgodovinsko ozadje življenja Veronike in Friderika II. Celjskega ter način, kako se je njuna zgodba skozi stoletja iz zgodovinskega dogodka razvila v legendo. Pri tem predstavlja tudi umetniške interpretacije, zgodovinske vire in kulturno dediščino, povezano z gradom Veliki Tabor.
V slovenski zgodovinski tradiciji je zgodba o Veroniki Deseniški povezana predvsem s Celjskimi grofi, ki so v poznem srednjem veku igrali pomembno politično vlogo na območju današnje Slovenije. Na hrvaški strani pa je pripoved globoko zasidrana v ustnem izročilu Hrvaškega Zagorja. K širšemu poznavanju pripovedi je prispeval tudi Janez Vajkard Valvasor, ki jo je kot prvi zapisal v znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske (1689).
Danes zgodba o Veroniki Deseniški predstavlja skupno kulturno dediščino, kjer se zgodovina, legenda in kolektivni spomin prepletajo prek današnjih državnih meja.