Pojdi na glavo Pojdi na vsebino Pojdi na nogo

Podelitev nagrade ŽIVA 2026 na Bledu: o mitu, spominu in dediščini v slovanskem kulturnem prostoru

Od 30. septembra do 3. oktobra 2026 bo Bled gostil mednarodno srečanje ŽIVA 2026. Na Bled prihaja 43 nominiranih muzejev in kulturnih ustanov iz 16 držav, med njimi 13 ustanov, povezanih s slovensko dediščino. Osrednja tema letošnjega srečanja bo Mit in spomin v slovanskem kulturnem prostoru, vrhunec programa pa slovesna podelitev nagrad ŽIVA 2026, ki bo potekala 2. oktobra v Festivalni dvorani Bled.

forum
30. 9. 2026 - 3. 10. 2026
Festivalna dvorana Bled
Informacije za obiskovalce
Zeleno povabilo
Na dogodke v Festivalno dvorano Bled pridite trajnostno! Spodbujamo uporabo koles, e-koles ali prijeten sprehod od glavne avtobusne in železniške postaje (pribl. 10–15 min). Uživajte v poti ob Blejskem jezeru in prispevajte k ohranjanju narave.
Pretekli dogodek

Bled bo konec septembra in v začetku oktobra postal stičišče muzejev, kulturnih ustanov in strokovnjakov s področja dediščine iz slovanskega prostora. Mednarodno srečanje ŽIVA 2026 pripravljata Forum slovanskih kultur in Zavod za kulturo Bled, osrednji del programa pa je povezan z istoimensko nagrado, ki jo Forum slovanskih kultur podeljuje za izjemne dosežke pri ohranjanju, varovanju in promociji slovanske dediščine.

Letošnja tema, Mit in spomin v slovanskem kulturnem prostoru, odpira vprašanja o tem, kako se miti, zgodbe in kolektivni spomin ohranjajo, spreminjajo in na novo interpretirajo – v muzejih, kulturni dediščini, umetnosti, turizmu in sodobnem razumevanju identitete.

43 nominirancev iz 16 držav

Na ŽIVI 2026 se bo predstavilo 43 nominiranih ustanov iz 16 držav. V glavnih kategorijah – za najboljši slovanski muzej in najboljši slovanski kulturni in naravni spomenik – je nominiranih 37 ustanov iz 11 držav, v kategoriji odličnost pri ohranjanju slovanske dediščine po svetu pa še šest ustanov iz petih držav.

Pomemben del letošnjega programa predstavljajo slovenske ustanove. Med nominiranci so Epicenter GO! 2025, Muzej talcev v Radovljici, Muzej tovorništva, Muzej in galerija MUZA, Slovenski šolski muzej, Goriški muzej, Pomurski muzej Murska Sobota, Muzej na prostem Rogatec, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer in Slovenski etnografski muzej.

Slovenska kulturna prisotnost sega tudi prek državnih meja. V kategoriji odličnost pri ohranjanju slovanske dediščine po svetu sta nominirana Slovenska kulturna akcija iz Argentine in Slovenski etnografski inštitut Urban Jarnik iz Avstrije, slovensko zamejsko kulturno okolje pa zastopata Krajinski in pripovedni muzej SMO ter Kulturni center Lojze Bratuž iz Italije.

Njihovi projekti bodo predstavljeni v tematskih sklopih, ki se posvečajo sledem spomina, dediščinskemu dialogu, živim zgodbam, skupnostim, kulturni krajini ter vprašanju, kako dediščina ostaja relevantna tudi v sodobnem času.

 

Bled kot prostor mita in spomina

Letošnja tema je z Bledom povezana na posebej simbolen način. Po lokalnem izročilu naj bi na Blejskem otoku nekoč stalo svetišče, posvečeno Živi, slovanski boginji življenja, plodnosti in narave. Čeprav zgodovinski viri obstoja takšnega svetišča ne potrjujejo, je zgodba ostala del kulturnega spomina kraja.

Prav razmerje med mitom, prostorom in dediščino bo eno od izhodišč letošnjega srečanja. Vprašanje, kako se mitološke predstave ohranjajo in dobivajo nove pomene, bo v središču uvodnega predavanja ameriškega avtorja in profesorja umetnostne zgodovine Noaha Charneyja, ki bo konferenco odprl v četrtek, 1. oktobra.

Charney bo v predavanju Slovanski miti: od vampirjev do volkodlakov in še dlje izhajal iz svoje knjige Slovanski miti. Govoril bo o vampirjih, volkodlakih, čarovnicah, vodnih duhovih, zmajih in gozdnih bitjih ter o tem, kaj nam tovrstne zgodbe povedo o družbah, ki so jih ustvarjale, pripovedovale in ohranjale.

 

Od muzejev 21. stoletja do vprašanja njihovega družbenega poslanstva

Petkov osrednji govorec bo Michal Stehlík, zgodovinar, direktor Češkega muzeja literature in profesor muzeologije na Karlovi univerzi v Pragi. V predavanju Češki muzeji in 21. stoletje bo predstavil vprašanja, s katerimi se muzeji srečujejo v času digitalizacije in globalizacije, ter spremembe v odnosu do občinstev in njihovega družbenega poslanstva.

Prvi dan konference, 1. oktobra, bo namenjen predstavitvam nominiranih ustanov in tematskim razpravam. Program bo pokazal širok razpon pristopov k ohranjanju in interpretaciji dediščine – od muzejev in spominskih ustanov do muzejev na prostem, kulturnih krajin in projektov, ki dediščino povezujejo z lokalnimi skupnostmi.

 

Muzejska tržnica: prostor za nova sodelovanja

Pomemben del petkovega programa bo muzejska tržnica, namenjena strokovnemu povezovanju in izmenjavi izkušenj. Muzeji in kulturne ustanove bodo predstavili svoje projekte, publikacije in druge materiale ter ustvarili prostor za nova partnerstva in sodelovanja.

Slovesna podelitev nagrad ŽIVA 2026

Vrhunec srečanja bo slovesna podelitev nagrad ŽIVA 2026, ki bo v petek, 2. oktobra, v Veliki dvorani Festivalne dvorane Bled.

Slavnostni nagovor bo imela umetnica in oblikovalka v steklu Tanja Pak, sledila bo predstavitev pomena nagrade ŽIVA in razglasitev letošnjih prejemnikov.

Poleg glavnih nagrad za najboljši slovanski muzej in najboljši slovanski spomenik bodo podeljena tudi posebna priznanja za interpretacijo nesnovne kulturne dediščine, sodelovanje s skupnostmi in izjemne razstavne dosežke. Po slovesnosti bo sledila gala večerja na Blejskem gradu.

 

Zaključek s strokovno ekskurzijo po Bledu

Program ŽIVE 2026 se bo v soboto, 3. oktobra, sklenil s strokovno ekskurzijo po Bledu. Udeleženci bodo spoznali blejsko promenado, domačijo Pr' Mraku in Galerijo Slavka Oblaka ter Blejski grad, kjer bo potekal tudi zaključni del programa. Tudi zaključek srečanja bo povezan z osrednjo temo letošnje ŽIVE – z vprašanjem, kako se spomin, zgodbe in dediščina vpisujejo v prostor ter kako jih je mogoče razumeti, interpretirati in posredovati prihodnjim generacijam.

ŽIVA 2026 na Bledu bo združila mednarodno predstavitev muzejskih in dediščinskih praks, strokovno izmenjavo ter razmislek o vlogi mita in spomina pri oblikovanju kulturne dediščine in sodobnih identitet.

Več o nagradi ŽIVA

Nagrada Živa, ki jo organizira Forum slovanskih kultur (FSK), je mednarodna nagrada, namenjena prepoznavanju, varovanju in promociji slovanske kulturne in naravne dediščine ter spodbujanju sodobnih muzejskih praks, sodelovanja in izmenjave znanja med ustanovami iz slovanskega prostora. Ime je dobila po slovanski boginji Živi, simbolu življenja, vitalnosti in lepote. Prva nagrada je bila podeljena leta 2014, letos poteka že 12. podelitev. Glavni nagradi se podeljujeta  najboljšemu slovanskemu muzejuin najboljšemu naravnemu in kulturnemu spomeniku, leta 2025 pa je bila uvedena še nova kategorija za najboljše v ohranjanju slovanske dediščine po svetu. Poleg glavnih nagrad žirija podeljuje tudi posebna priznanja za ustvarjalnost, trajnost, vodenje in učinkovitost ekipe, odnos do obiskovalcev in odprtost ter pripovedovanje zgodb, pa tudi častna priznanja in posebne diplome. Doslej je bilo nagrajenih že več kot 100 muzejev in drugih dediščinskih ustanov, če prištejemo glavne nagrade, posebna priznanja, diplome in častna priznanja; samo leta 2025 je žirija z različnimi nagradami in priznanji počastila 13 muzejev iz 11 držav.

Medijski kontakti

Udeležbo na dogodkih lahko mediji potrdijo na ziva.hanc@fsk.si oziroma na +386 30 391 930 ali na mojca.polajnar@zkbled.si oziroma na +386 51 314 544. Za intervjuje s posameznimi sodelujočimi prosimo za predhodno najavo, da lahko zagotovimo ustrezno organizacijo.

Več informacij

https://www.fsk.si/projects/ziva/

 

Podroben program ŽIVA 2026

https://www.fsk.si/razpisi/ziva-2026.pdf