Stoji, stoji tam Blejski grad!

21. maja 2026 Narodni muzej Slovenije in Zavod za kulturo Bled na Blejskem gradu odpirata težko pričakovano novo stalno razstavo. Prvi del nove stalne postavitve na Blejskem gradu, posvečen arheologiji Bleda in blejske okolice, je na ogled že od pomladi 2025.

Blejsko jezero
Stoji, stoji tam Bleski grad,
stojé, planine, spred in zad,
pod gradom jezero se kaže,
vasi in griči so mu straže.

Zgornji verzi so iz pesmi Blejsko jezero, ki jo je leta 1854 spesnil Karel Dežman, ena najvidnejših oseb v zgodovini Deželnega muzeja Kranjske, danes Narodnega muzeja Slovenije. Najprej smo pogledali v zgodovino Narodnega muzeja Slovenije, saj njegova strokovna ekipa že desetletja skrbi za stalno razstavo na Blejskem gradu, ki je v upravljanju Zavoda za kulturo Bled. Vse pa se je začelo s pobudo dr. Jožeta Kastelica, tedanjega direktorja, naj grad postane muzej.

Dr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije:
»Kasteličeva ideja se je uresničila leta 1957, ko je bila odprta razstava grajske stanovanjske kulture, za katero je muzej namenil pohištvo in predmete iz svoje obsežne zbirke uporabne umetnosti. Pri uresničitvi omenjene zasnove in obnovi stavbe je imel odločilno vlogo arhitekt Anton Bitenc. Zdaj predajamo obiskovalcem na ogled drugi del stalne razstave, s katero zaključujemo zgodbo o gradu kot nosilcu številnih funkcij, od upravne, sodne, ekonomske in umetnostne, saj je bil obenem tudi središče okusa in mode. Na ta način smo vzpostavili jasno rdečo nit pripovedi, ki obiskovalce vodi od začetkov poselitve na območju gradu, vse do njegovega pomena skozi zgodovino do sodobnosti.« 

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije je še poudarila, da je bila postavitev stalne razstave mogoča le ob tesnem sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled.

Mag. Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled:
»Najstarejši grad v Sloveniji ni le ena najbolj prepoznavnih podob naše države, temveč prostor, kjer obiskovalec vstopi v več kot tisočletno zgodbo blejskega kota, slovenskega kulturnega prostora in evropske zgodovine. Grajske razstave in vsebine so zasnovane tako, da nagovarjajo različne generacije, zato je grad odlična izbira tudi za družine. V zadnjih letih smo s sodelovanjem, medsebojnim spoštovanjem in skupnim iskanjem rešitev uspešno izvajali prenove ter nadgrajevali vsebine, da bi obiskovalci še bolj navdušeno raziskovali Blejski grad in spoznavali življenje med obema Savama skozi raznoliko ponudbo v različnih grajskih prostorih. Odličen primer takšnega sodelovanja je stalna razstava Stoji, stoji tam Blejski grad, ki smo jo pripravili skupaj z Narodnim muzejem Slovenije.«

Grad kot središče gospodarske, upravne in družbene moči
V 1. nadstropju razstavnih prostorov se muzejska zgodba posveča gradu kot središču gospodarske in družbene moči, predstavlja odnos blejskega gospoda do podložnikov ter odpira pogled v zasebne ambiente blejske gospode. Po arheologiji Bleda in blejske okolice v prvem delu stalne razstave se drugi del posveča mnogim vlogam, ki jih je Blejski grad imel skozi zgodovino, in znamenitim grajskim osebnostim.

Posebnost Blejskega gradu v slovenskem prostoru je, da je bil skoraj osem stoletij v rokah enega lastnika, to je briksenske škofije. Novo poglavje v zgodovini Bleda se je pisalo, ko je kralj Henrik II. izročil darovnico škofu Albuinu. Ekipa strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije je bila pred velikim izzivom, kako avtentično prikazati življenje na gradu skozi srednjeveška in novoveška stoletja. Pri lutkah škofa Albuina, kralja Henrika II. in pisarja, ki so jih zasnovali in ustvarili v studiu UTOPIA FILM, so upoštevane prav vse podrobnosti.

Dr. Alenka Miškec, vodja projekta, Narodni muzej Slovenije:
»Izdelava lutk, njihovih oblačil in opreme je potekala zelo počasi, saj je bilo treba natančno preveriti vsak detajl. Največji izziv sta predstavljali upodobitvi škofa Albuina in kralja Henrika II. oziroma prizor predaje izročitve darovnice z začetka 11. stoletja. Slikovnih virov iz tistega časa, ki bi lahko služili kot zanesljive predloge, je namreč zelo malo, obstoječe upodobitve pa so pogosto precej stilizirane. Pri škofu Albuinu smo morali posebej premisliti prav vsak element – od mitre, ki je bila v 11. stoletju drugačna kot v poznejših obdobjih ali danes, do albe, ki takrat še ni imela čipk, temveč bogato vezenino iz zlatih nitk. Takšnih podrobnosti je bilo še veliko. Pri rekonstrukciji podobe kralja Henrika II. smo si pomagali predvsem z dvema razstavnima katalogoma o njegovem življenju, izdanima leta 2002 in 2025. Najbolj smo se oprli na upodobitev Henrika II. z naslovnice kataloga iz leta 2002 ter na nekaj sočasnih upodobitev. Nekoliko lažje delo smo imeli z lutko pisarja, saj so oblačila izobraženih mož s konca 17. stoletja precej bolje dokumentirana.«