Pojdi na glavo Pojdi na vsebino Pojdi na nogo

Ciklama ob jezeru

Eden najlepših pogledov na Blejski grad je iz sprehajalne poti ob jezeru, kjer raste skulptura Ciklama Slavka Oblaka. V primerjavi z Brstičnim vodnjakom pred občinsko hišo je skulptura precej večja in bolj »poosebljena«, ko skozi upognjene liste zbuja občutek življenja in gibanja.

Upodobljena je navadna ciklama, rastlina z vijoličasto rdečimi dišečimi cvetovi, ki raste zlasti po jasah in gozdovih skoraj po vsej Sloveniji. V gozdu jo bomo najpogosteje opazili v poznem poletju in jeseni, ko cveti. Njeni listi so srčaste ali ledvičaste oblike. Vsaka rastlina ima svoj vzorec, ki je lahko različno bogat. Ciklama je dobila ljudsko ime ‘krvavi lisec’, kar naj bi dalo človeku vedeti, da sta včasih lepota in nevarnost združena. Je namreč strupena. Njene čarovne moči so povezane s srečo, zaščito, plodnostjo in poželenjem. Ženske so jo uporabljale, kadar so želele zanositi ali prebuditi strast, vonj cvetočih ciklam pa naj bi ublažil bolečine žalostnega srca.

Ženske so nabirale ciklame, krščanski simbol Marijine žalosti, tudi za okras – s šopki so krasile domove, cerkvene oltarje, grobove, kapelice, razpela in še kaj. Četudi se je uporaba te rože do danes zelo spremenila, pa nespremenjeno zapeljiv ostaja njen duh. Zanimivost: v angleški literaturi je navedeno, da je najlepše marmorirane ciklame mogoče najti prav v okolici Blejskega jezera.

Oblak jo je upodobil v vsem njenem spektru kot nežno in ranljivo, a tudi kot muhasto grožnjo v značilno zamrznjenem trenutku z dramatično osvetljavo. Predstavljena je s tankim steblom in velikimi listi v gibanju in s tendenco rasti daje vtis, da se dviga iz plodnih tal. Deluje kot »orjaški cvet starejših geoloških obdobij«. Zliva se z okolico gradu in rastja, bujni listi dajejo vtis, kot »da gre za v naravi nahajajoče senzorje – ušesa, ki prisluškujejo obdajajočemu okolju«. Gladka in hrapava tekstura rahlo nagubanih listov tvori igro svetlobe in sence, kar daje vtis, da jo usmerja neka skrivnostna življenjska sila, imenovana vitalizem. Ta sila je aktualna metafora za opis ustvarjalnega dejanja kot magičnega trenutka, v katerem je notranja materija nenadoma impregnirana z življenjem, gibanjem in živo obliko.

Vsaka skulptura je del večje zgodbe. Odkrijte jo v uvodnem videu.