Niso vsi umetniki, ki izdelujejo religiozna dela, religiozni. Izjema je Slavko Oblak, ki je globoko veren. V svojem priljubljenem materialu bronu je ulil na stotine religioznih podob, od plaket s sveto družino in odrešenikom do medalj in velikih skulptur družine z otrokom. Ob tem pa je gojil globoko zanimanje za ustvarjanje skozi objekt in skozi okolje. To zavedanje je omogočalo kiparju, da je delal v sodelovanju s tehnologijo, človekom in njegovim okoljem, kar je uresničil v svoji mali mojstrovini Materi božji z detetom na podstavku.
Pomembno je videti skulpturo skupaj s kapelo, saj je Oblak kipar, izučen tesar in arhitekt. Tukaj ni združil le arhitekture in skulpture, ampak tudi fresko slikarstvo. Naredil je vse, da vplete gledalca in navdihne vero ob »razsvetljevalki«, Mariji, katere ime pomeni »tista, ki jo ljubi Bog«. Po katoliškem nauku je po božji moči spočela in rodila Jezusa Kristusa. Kult izhaja iz krščanske asketske ideologije, v okviru rimskokatoliške zahodne cerkve pa se je v fevdalizmu navezal na romantično-viteško čaščenje žensk nasploh.
Cerkev daje Mariji kot »kraljici vseh svetnikov« prednost v čaščenju in ji priznava pravico do najvišjega spoštovanja. Njen kult pride do izraza v številnih praznikih v njeno počastitev, v velikem številu njej posvečenih cerkva ter v združenjih in redovih z njenim imenom. V okviru tega kulta so bile proglašene tudi dogme o njenem brezmadežnem spočetju (Pij IX, 1854) in njenem vnebovzetju (Pij XII, 1950).
Oblak nam posreduje celopostavno figuro Marije z detetom. Edini način, da razumemo njeno veličino in vpliv, je skozi uporabo metafore. Njeno telo je zreducirano na najbolj bistveno – obliko kroga in trikotnika, arhetipa popolne oblike in trikotnega razmerja med bogom, Svetim duhom in Jezusom. Razmerje med duhovnim in fizičnim je kipar prenesel v bron. Vidimo otroka in svetnico, kako mirno stojita pred nami brez odvečnih informacij. Otrok – Jezus ima majhno glavo, zato pa velik svetinški sij – nimb, njegovo telo je skrito pod široko zglajeno obleko, na robovih rahlo nagubano. Zdi se, da lebdi v zraku, kakor pritiče božjemu bitju. Vse te različne teksture je kipar uporabil tudi na Mariji. Veliki nimb in komaj nakazani obraz, oblečen v pasico, se nadaljuje v gladko sijočo površino obleke, kar prekinja hrapavi kvadrat, pod njim pa dolga vertikalno nagubana draperija.
Leta 2000 je naredil prvi osnutek in to je bil čas, ko so nekateri globoko verni ljudje pričakovali konec sveta. Zanimanje za religijo se je povečalo, hkrati pa je Bled izrazil novo zanimanje za svojega kiparja, ki je preživel večino življenja v zahodni Nemčiji. Bližala se je 1000-letnica prve omembe Bleda, kar je bil povod za vabilo kiparju, da obeleži ta jubilej. Ta praznik je bilo treba povezati z najstarejšo ohranjeno arhitekturo na Bledu, grad z grajsko kapelo. Vendar Oblak ne želi iz tega praznika narediti velike ceremonije, ampak preko bronaste figure prenesti globoko vero na posameznika, tako da omogoči nekakšno mirno, meditativno vstopnico v duhovnost.
Kipar vplete posameznika na več načinov, preko skulpture in celotne kapele. V ozadju je na freski podoba Kristusa na Veronikinem prtu, ki je naguban in se zdi, kot da se premika, medtem ko svetnika na vsaki strani prezbiterija gledata v skulpturo, tako da postanemo vsi skupaj pričevalci njenega kulta.
Marija z Jezusom na podstavku ob svetnikih je skrivnostno osvetljena od zadaj in zgoraj. Ko gledamo proti oltarju v dopoldanskem času in svetloba čudežno osvetli figuri in se ozremo navzgor, vidimo upodobitev Sv. trojice, Jezusa, Boga očeta in Sv. duha. V svetlobi, ki pronica od Svetega duha proti skulpturi, se združita duhovna in fizična moč. Ne pozabimo, da je Oblak mojster postavitve svojih kipov v okolje, kajti kot tesar in arhitekt pozna »trike«, da se lahko zgodi magija. Oblak je tako naredil vse, da občutimo ta duhovni trenutek, ko je družina skupaj in med njimi poteka globok meditativni pogovor, kateremu spontano prisostvujemo. Ne racionalno, temveč skozi telo in čutila posameznik doživi duhovno prebujenje, močno čustveno doživetje, ki je posledica enotnosti našega sveta z duhovnim.
Vsaka skulptura je del večje zgodbe. Odkrijte jo v uvodnem videu.